Predsednica srbske Narodne skupščine, Ana Brnabić, se je udeležila Foruma o širitvi Evropske unije v Bruslju, imenovanega "Zaokruživanje Unije i jačanje naše budućnosti". Namen foruma je dvigniti dialog o širitvi na višjo raven.
Evropska poslanka Irena Joveva je v Beogradu prejela nagrado Svetilnik, ki jo je posvetila vsem, ki razumejo, da so študentski in državljanski protesti v Srbiji del univerzalnega boja za pravičnost. Ob prejemu nagrade na Beograjski varnostni konferenci je Joveva izrazila težavo ob sprejemanju dejstva, da pravice ni, ne le v Srbiji, ampak tudi po svetu.
Kreml je izrazil upanje, da bo do novega srečanja med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom prišlo takoj, ko bodo izpolnjene potrebne priprave. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da je trenutno skoraj nemogoče napovedati, kdaj bodo pogoji za srečanje izpolnjeni.
Po novi jesenski gospodarski napovedi EU bo Avstrija leta 2026 med državami z najpočasnejšo gospodarsko rastjo v Evropski uniji. Pričakuje se, da bo rast BDP znašala le 0,9 %, medtem ko se za celotno EU pričakuje 1,4-odstotna rast. Poleg tega naj bi bil avstrijski proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih nad dovoljeno mejo 3 %.
Predsednik Milatović je poudaril, da so dokončanje ustavnega sodišča, transparentni meddržavni sporazumi in pravnomočne sodne odločbe ključni za napredek Črne gore proti EU. Dodal je, da mora Črna gora, kot država v zaključni fazi pogajanj, dodatno poudariti ključna področja pravosodja in vladavine prava.
Nemški minister Johann Wadephul je med obiskom Sarajeva izrazil močno podporo nemške vlade visokemu predstavniku za BiH Christianu Schmidtu. Poudaril je, da je mesto BiH v Evropski uniji in da Schmidt mora nadaljevati z opravljanjem svoje funkcije, da se zagotovi izvajanje reform in spoštovanje Daytonskega sporazuma. Wadephul je v Sarajevo prispel na začetku svojega prvega obiska Zahodnega Balkana.
Nemški zunanji minister Johan Vadeful je izjavil, da morajo države Zahodnega Balkana, ob stalnih poskusih vpliva Rusije in Kitajske, nadaljevati z reformami in izkazovati privrženost evropskim vrednotam kot pogoj za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je, da o vladavini prava, boju proti korupciji in obrambi temeljnih pravic ni pogajanj.
Nekdanji predsednik vlade Črne gore, Duško Marković, je izrazil prepričanje, da se Črna gora intenzivno približuje članstvu v EU, vendar opozarja, da je trenutna vlada z neevropsko politiko skoraj vsak dan na robu izpada iz tega procesa. Hkrati pa je nemški poslanec Josip Juratović ocenil, da bi Črna gora lahko vstopila v EU že leta 2028, če bi obe strani aktivno delali na tem. Juratović je poudaril, da je za članstvo potrebna soglasnost vseh članic EU, zato je ključno rešiti morebitne težave v odnosih s posameznimi državami članicami, pri čemer je izpostavil pomembnost konstruktivnega reševanja odprtih vprašanj s Hrvaško.
Predsednik Stranke evropskega napredka, Duško Marković, je v Zagrebu ocenil, da Črna gora še nikoli ni bila tako blizu Evropski uniji, a hkrati poudaril, da v potezah dela oblasti zaznava močno protievropsko politiko. Izrazil je prepričanje, da bo do volitev leta 2027 okrepila suverenistična, državljanska in evropska politična opcija, dodajajoč, da so bili do leta 2020 dobri sosedski odnosi pomembna značilnost črnogorske državne politike.
Konservativna Evropska ljudska stranka (EVP) je s podporo skrajne desnice v Evropskem parlamentu dosegla znatno oslabljeno različico zakona o dobavni verigi, kar je povzročilo ogorčenje in ogrozilo sodelovanje proevropskih frakcij.
Gibanje svobodnih državljanov (PSG) in Zeleno-levi front (ZLF) sta podpisala memorandum o strateškem sodelovanju, pri čemer sta kot najpomembnejši cilj navedla članstvo Srbije v Evropski uniji do leta 2032. Predstavniki opozicijskih strank so poudarili pomen te zaveze za prihodnost države.
Jelica Minić iz Evropskega gibanja v Srbiji je dejala, da po njenem mnenju noben pomemben mednarodni akter več ne zaupa srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Dodala je, da Emanuel Macron, s katerim se je Vučić sestal ta teden, ne bo njegova zadnja obrambna linija v Evropski uniji.
Direktor srbske Nacionalne asociacije turističnih agencij (YUTA) Aleksandar Seničić je izjavil, da so dolge čakalne dobe na mejah zaradi novega sistema vstopno-izstopne kontrole Evropske unije presegle vsa pričakovanja. Turistične agencije so se zaradi tega pritožile Evropski komisiji, saj se pričakujejo še dodatne težave ob poletnih dopustih, kjer so ponekod čakali tudi do 15 ur.
Predsedujoča Svetu ministrov Bosne in Hercegovine, Borjana Krišto, je izjavila, da je odločitev Predstavniškega doma Parlamentarne skupščine BiH o oblikovanju urada glavnega pogajalca BiH z Evropsko unijo "neustavna in nezakonita". Dodala je, da ta odločitev ne zavezuje Sveta ministrov BiH, ki je edini pristojen za imenovanje glavnega pogajalca.
Delegat Džemal Smajić (SBiH) je Božu Ljubiću sporočil, da Bosna in Hercegovina ne bo vstopila v Evropsko unijo, če bo pot vodila preko 'tretje entitete', kot trdi Dragan Čovićev tiskovni predstavnik.
Predsednik Stranke svobode in pravde, Dragan Đilas, je sporočil ambasadorju Evropske unije v Srbiji, Andreasu fon Bekeratu, da ni razloga za pozdrav izbire članov sveta REM-a. Đilas meni, da vsi, ki vidijo to izbiro kot napredek, sodelujejo pri prevarah Aleksandra Vučića. Dodal je, da se bo "teror Vučićevih televizij nad državljani Srbije in nad resnico nemoteno nadaljeval".